Dejstvo je, da za svoje zdravje in počutje najlažje skrbi vsak posameznik sam. Končno bo zaposleni prvi, ki bo občutil pojav neugodja na delovnem mestu ali celo pojav bolečin, še pred pojavom ekonomskih posledic za njegovega delodajalca.
Koncept vadbe na delovnem mestu je danes tudi s strani države prepoznan do te mere, da je uvrščen celo v nacionalne strategije preventive in ohranjanja zdravja ter izogibanja za zdravje negativnim posledicam (sedečega) delovnega mesta. Kljub obstoju za delodajalce zavezujočih dokumentov (ZVZD-1), ki govorijo o strategijah varovanja zdravja pri delu, bo skrb in odgovornost posameznika za svoje lastno zdravje vedno primarna. Ravnanje posameznika z namenom preventivnega obnašanja je lahko večplastno. Pri tem predstavlja implementacija različnih vadbenih programov pred in po delu ter intervencije gibalne narave med delovnim časom le eden od vidikov skrbi za svoje zdravje. Slednji pa je izjemno pomemben ob dejstvu, da so oz. smo posamezniki v današnjem času in tempu življenja vedno manj telesno (gibalno/športno) dejavni. Omenjen upad pa je povezan z mnogimi za zdravje izrazito negativni posledicami. V spodnjem prispevku so kratko prikazane možnosti vključevanja in povezav vadbenih programov in intervencij v okviru delovnega časa in izven z namenom skrbi za zdravje zaposlenih.