Hrana, možgani in zdravo delovno mesto
- 10.12.2020
V okviru projekta promocije zdravja na delovnem mestu smo tokrat za zaposlene Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizirali delavnico, kako hrana vpliva na delovno sposobnost zaposlenih.
Letošnja jesen nam prinaša vrsto izzivov. Na to, kako se bomo spopadali z mnogimi obveznostmi, močno vpliva tudi prehrana. Ustrezna prehrana izboljša sposobnost učenja in pomnjenja ter pozitivno vpliva na splošno počutje.
Možgani so izjemno zapleten sistem z ogromnim številom celic. Čeprav predstavljajo le 2% celotne telesne mase, porabijo za svoje delovanje ogromno energije – kar 20%. Snovi, ki jih vnašamo v telo, tako vplivajo tudi na delovanje možganov in s tem na spomin, koncentracijo, učenje in budnost. Razen v obdobjih stradanja in posta je glukoza glavni vir energije za možgane. Ker možgani glukoze ne morejo shranjevati, potrebujejo trajen dotok hranil. Dnevno porabijo okoli 120 g glukoze. Tako hipoglikemija (pomanjkanje sladkorja) kot hiperglikemija (preveč sladkorja) oslabita mentalne sposobnosti, zato moramo jesti hrano, ki bo preprečila velika nihanja glukoze v krvi.
Zajtrk se je sodeč po raziskavah izkazal kot najpomembnejši obrok dneva. Ljudje, ki so navajeni uživati redne in polnovredne zajtrke, imajo na splošno bolj zdrave prehranjevalne navade, ne trpijo za pomanjkanjem vitaminov in mineralov, bolj verjetno je, da imajo zdrav indeks telesne mase ter dosegajo boljše šolske uspehe, v primerjavi s tistimi, ki zajtrk preskočijo.
Aminokisline, ki gradijo beljakovine, možgani potrebujejo za izgradnjo encimov, transportnih molekul, nevrotransmiterjev in drugih strukturnih snovi, med njimi tudi hormona adrenalina in nevrotransmiterja dopamina, ki skrbita za budnost. Naslednje izjemno pomembno hranilo so omega-3 maščobne kisline. Možgani za svoje pravilno delovanje potrebujejo vrsto vitaminov in mineralov. Poleg hrane bogate z železom, moramo paziti tudi na zadosten vnos vitamina C, ki poveča bio-razpoložljivost in pomaga pri absorpciji železa.
Med vitamini velja omeniti še vitamine B kompleksa (predvsem folne kisline, B3, B12, B6, B1 in holina), ki pomagajo telesu pri presnovi maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, pomagajo živčnemu sistemu pri pravilnem delovanju ter so potrebni kot kofaktorji pri sintezi nevrotransmiterjev. Tiamin oziroma vitamin B1 je odgovoren za presnovo ogljikovih hidratov v obliko, ki jo lahko telo uporabi kot vir energije – torej glukozo. Pomanjkanje lahko povzroči okvare živčnega sistema in bolezni, kot je demenca. Dobri viri tiamina so kvas, stročnice, polnozrnata žita, jetra, tuna, krompir, svinjina in oreščki.
Ne smemo pa pozabiti še na ustrezno hidracijo, ki omogoča normalno dostavo hranilnih snovi. Kar tri četrtine možganov sestavlja voda. Že majhna dehidracija povzroža težave pri pomnenju in zmanjša našo storilnost. Najboljša izbira so voda, nesladkani čaji ali limonada brez sladkorja.
