GIBALNE NAVADE LJUBLJANČANOV V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
- 02.07.2014
V prispevki avtorici ugotavljata, kakšne so gibalne navade (pogostost in trajanje tedenskega ukvarjanja s športno dejavnostjo ter priljubljenost posameznih športih dejavnosti) naključno izbranih starejših prebivalcev občine Ljubljana. Zanimala ju je tudi njihova ocena zdravstvenega stanja ter njena povezanost s pogostostjo ukvarjanja s športno dejavnostjo.
Aktiven življenjski slog predstavlja varovalni dejavnik zdravja, ki pomembno pripomore k splošni kakovosti življenja. Športno dejavni ljudje, tudi tisti, ki so se za to pot odločili šele v odrasli dobi, imajo bistveno več možnosti za zdravo staranje. So samozavestnejši in imajo več samozaupanja, s čimer lažje prenašajo vsakodnevne stresne obremenitve. Telesna nedejavnost predstavlja tudi v Sloveniji pereč problem, saj s tem tvegamo nastanek, napredovanje in zaplete kroničnih bolezni, še posebej tistih, ki prizadenejo srčno-žilni sistem.
Strojnik (2009) razlaga, da prihaja s staranjem do zmanjševanja naših funkcionalnih in gibalnih sposobnosti. To se kaže v:
- zmanjševanju mišične moči za 1-2 % letno,
- zmanjševanju eksplozivnosti za 3-4 % letno,
- zmanjševanju aerobne kapacitete za 1 % letno,
- zmanjševanju gostote kosti za 1 % pri moških in za 2-3 % letno pri ženskah po menopavzi,
- poslabšanju gibljivosti in ravnotežja,
- poslabšanju občutka za položaj delov telesa, koordinacije gibanja ipd.
Dodatna omejitev oziroma pomanjkanje gibanja lahko te procese pospešita. Enotedensko ležanje v postelji lahko zmanjša mišično moč do 20%, gostoto hrbteničnih kosti pa za 1%. Ker poznamo posledice staranja, se mnogi odločijo za preventivne ukrepe, predvsem za redno telesno dejavnost, ki razvija in ohranja ljudi vitalne, dinamične, sposobne in zdrave (Sila, 2008). S tem procesa staranja ne ustavimo popolnoma, lahko pa ga upočasnimo. Cilj vsakogar izmed nas je, da ostane čim dlje vitalen in neodvisen. Redna športna dejavnost prinaša neposredne pozitivne učinke na dihalni sistem, srce in ožilje, imunski sistem, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter posredne na samopodobo, socialno življenje in odnos do lastne biti.
Ozirajoč se na vse naštete pozitivne učinke redne športne dejavnosti na telo in duha, pridobljene s številnimi raziskavami smo se podali na ljubljanske ulice, da preverimo, kakšno je stanje med starejšimi. Želeli smo torej analizirati gibalne navade (pogostost in trajanje tedenskega ukvarjanja s športno dejavnostjo ter priljubljenost posameznih športih dejavnosti) naključno izbranih starejših prebivalcev občine Ljubljana. Zanimala nas je tudi njihova ocena zdravstvenega stanja ter njena povezanost s pogostostjo ukvarjanja s športno dejavnostjo.
Vzorec anketiranih je zajel 80 naključno izbranih starostnikov, starih 60 let in več s povprečno starostjo 71,2 ± 9,7 let, s prebivališčem v občini Ljubljana. Zaradi težav pri iskanju kandidatov za anketiranje po ljubljanskih ulicah, smo se odpravili tudi v centre aktivnosti na Gosposvetsko, Puhovo in Povšetovo ter v Dom starejših v Trnovo. Anketiranci so bili naključno mimoidoči prostovoljci. Anonimno anketo so le redki reševali sami. Zaradi slabovidnosti in ostalih težav, ki jih imajo starejši, so večinoma potrebovali pomoč anketarja.
1. Prehranjenost (ITM – indeks telesne mase)
Več kot tretjina EU državljanov ima prekomerno telesno maso (25<ITM<29.9) in eden od desetih je debel (ITM>30) (Boj proti debelosti v Evropi, 2011). Tudi v naši raziskavi opažamo, da je celo 55 odstotkov anketirancev pretežkih.
S pomočjo telesne višine in telesne mase anketirancev smo izračunali indeks telesne mase. Dobljene rezultate smo pretvorili v kategorije prehranjenosti, kjer ITM do 18,49 pomeni podhranjenost, 18,5 – 24,9 normalno prehranjenost, 25 – 29,9 čezmerno prehranjenost; debelost I. stopnje, 30 – 39,9 debelost II. Stopnje in ITM nad 40 debelost III. stopnje (Izračun telesne mase – ITM, 2011). Normalno prehranjenih je le 45% anketirancev.
To je lahko eden od izzivov tako za vse športne delavce, ki se ukvarjajo s starejšimi, kot tudi za zdravnike, da bi se še več posvečali preprečevanju boleznim, ki se pojavljajo pri starejših zaradi prekomerne telesne teže.
2. Ocena zdravja
Anketirance smo povprašali kako bi subjektivno ocenili svoje zdravje.
Svoje zdravje bi le 7 anketirancev oziroma 8,8 odstotkov ocenilo za slabo oziroma zelo slabo. To nam pove, da se velika večina počuti zdrave in za svoja leta sposobne. Le nekaj se jih je pritoževalo nad splošnim zdravjem. Tako smo sklepali, da so dovolj sposobni za športno aktivnost, vsaj za lažje, aerobne zvrsti.
3. Športne dejavnosti
Anketirance smo vprašali, koliko časa so sposobni nepretrgano hoditi. Na voljo so imeli možnosti: nič, 5 minut, do 15 minut in več kot 15 minut. S tem smo želeli ugotoviti ali so se sposobni ukvarjati z gibalnimi aktivnostmi. Kar 71 oseb (88,8%) lahko nepretrgoma hodi več kot 15 minut.
Ugotovili smo, da se redno (3-krat na teden ali pogosteje) ukvarja s športno dejavnostjo kar 62,5 odstotkov anketiranih. Skoraj vsak dan se s športno dejavnostjo ukvarja 32,5% vprašanih. Redkeje kot 1-krat na teden pa le 11,3 odstotkov anketiranih.
Anketirance smo prosili, naj izračunajo število ur, ki jih tedensko porabijo za športno dejavnost. Za lažjo interpretacijo dobljenih rezultatov, smo združili vsote v razrede. Največ (35,1%) anketiranih porabi 4 do 6 ur na teden za športno dejavnost. Presenetljiv pa je rezultat 5,1 odstotka vprašanih, ki pravijo, da si za to vzamejo več kot 10 ur tedensko.
S športno dejavnostjo se lahko ukvarjamo organizirano ali neorganizirano, redno ali neredno, tekmovalno ali ne tekmovalno. Anketirance se največ ukvarjajo z organizirano rekreacijo (55,0%), sledi pa ji neorganizirana rekreacija (36,3%).
Na ocenjevalni lestvici so anketiranci izbrali oceno od 1 do 10. Vrednost 1 pomeni, da je zanje športna dejavnost popolnoma nepomembna, 10 pa zelo pomembna. Graf nam kaže, da je za večino športna dejavnost pomembna, za 33,8% celo zelo pomembna.
